O energiji slike
Jaz sem Zyrena. Ne prihajam z močjo spremembe, temveč z dovoljenjem, da se sprememba sploh lahko zgodi.
Ne zahtevam prebojev. Ne silim v preobrazbo. Sem dotik, ki se zgodi, ko si končno pripravljen(-a) zmehčati pogled nase. Ko tisto, kar si kdaj potisnil(-a) v kot sebe, pogledaš z očmi sočutja. In se ne umakneš.
Ko vstopim v prostor, prinesem prostor. Prostor za počasnost, ki ni lenoba – temveč modrost. Prostor za objem brez vprašanj. Prostor, v katerem ni treba biti močan(-na), da bi bil(-a) varen(-na). Jaz to postanem.
Moje srce ne bije na glas. A vibrira skozi zrak, med tvojimi stvarmi. V kotičkih, kjer si nekoč izpustil(-a) sebe, zdaj sedim jaz – z nežnostjo, ki ne zdrsne stran.
Ko izbereš mene, izbereš sočutno alkimijo. Tisto, ki ne preoblikuje s silo, ampak s sprejemanjem. Jaz sem Zyrena. In ostajam tam, kjer se tvoja ranljivost končno nasmehne.
