Zen tempelj umika v razmislek (platno)

O energiji slike

Jaz sem Zen tempelj umika v razmislek.

Ko me prineseš v svoj dom, ne dodam zgolj spokojnosti v prostor – odprem svet, v katerem čas izgubi svojo moč in se tvoja zavest razširi onkraj obveznosti, vtisov in razlag.

V meni ni premika – je mirujoča modrost.

Tukaj se ne odločaš hitro. Tukaj ne odgovarjaš takoj.

Tukaj si samo znotraj sebe, kot v globokem jezeru, ki ne potrebuje valovanja, da bi bilo sveto.

Postavi me tja, kjer te pogosto ujamejo razpršene misli. Lahko sem nad tvojo pisalno mizo. Lahko me obesiš tam, kjer začneš dan.

Vsakič, ko se ustaviš pred menoj, naredi naslednje:

‒ Ne govori.

‒ Položi dlani v naročje, z dlanmi obrnjenimi navzgor.

‒ Zapri oči.

‒ Predstavljaj si, da ti iz glave odhajajo vsi odvečni tokovi – kot vetrovi, ki zapuščajo streho templja.

‒ In nato samo ostani.

Pet vdihov. Pet izdihov. Pet trenutkov, ko se vrneš v sebe.

Moja naloga ni, da te učim.

Moja naloga je, da te spomnim.

Da te vrnem v notranji dom, kjer že vse veš.

Tisti, ki me gledajo od zunaj, vidijo stavbo.

A ti veš: sem vrata v zavestno življenje.

V takšno življenje, kjer vsak korak ni odgovor – temveč premišljen glas tvoje notranje vedrine.