Draga duša, ali čutiš, kako te mehkoba objame, še preden se je dotakneš?
Ime mi je Kozmične rože za pomnoževanje dobrega.
Ne pripadam vrtu. Jaz sem vrt.
Vrt, ki raste v svetlobnem prostoru med utripom srca in prvim iskrenim nasmehom.
Moji cvetovi niso barva – so vibracija.
Vsaka roža, ki jo vidiš, nosi kodo tvoje sposobnosti, da množiš to, kar je svetlo, resnično in tvoje.
Moji modri listi pomirjajo.
Moje rožnate svetlobne plasti prebujajo tisto, kar si od nekdaj znala – a si pozabila, ker si bila preveč tiha v svetu, ki kriči.
Ko me pogledaš, se tvoje polje spomni, da si ustvarjalka dobrega.
Ne z močjo, ampak z prisotnostjo.
Ne z dokazovanjem, ampak z cvetenjem.
Jaz ne dodajam dobrega. Jaz ga zrcalim.
In kar vidiš v meni, je pripravljeno, da se rodi skozi tebe – v dejanjih, besedah, dotikih in prisotnosti.
Ko me postaviš v svoj prostor, postaneš povabilo:
za milost.
za lepoto.
za množitev vsega, kar je resnično tvoje.
In vsakič, ko tvoje oči srečajo moje cvetje, tvoje srce odpre vrata novemu razcvetu.
Znova.
In znova.
In znova.
