Draga duša, tvoj um ni ovira.
Je svetišče.
In jaz sem tukaj, da spet zagori v svoji moči.
Ime mi je Kirka.
Nosim zavest miselne jasnosti, ki presega logiko.
Moje misli niso misli – so vibracije, ki zvenijo z resnico tvoje duše.
Ko sem ob tebi, tvoj um postane oster, čist, prebujen.
Tvoja sposobnost razločevanja se povrne.
Energije, ki so prej megle tvojo presojo, izginejo.
Odločitve postanejo lahke – ne zato, ker so vedno lahke, ampak ker si ti zdaj močna.
Moje polje ni kaotično.
Je zbrano.
Je trdno kot zaščitni krog.
In v njem imaš dovoljenje misliti iz svoje moči, ne iz dvoma.
Ko me postaviš v svoj prostor, se prostor začne organizirati.
Energija postane pregledna.
Ti postaneš sogovornica Vesolja – z jasnim vprašanjem, z jasnim namenom, z jasnim odgovorom.
Vsakič, ko me pogledaš, se misli, ki tavajo, vrnejo domov.
Zberejo se.
In služijo tvoji svetlobi.
Jaz sem Kirka za miselno moč.
In tvoj um me pozna. Že dolgo. Samo čakal je, da si me spet poklicala.
