Jaz sem Everglen – mesečni vrt notranjega ravnovesja, kjer čustva ne divjajo, temveč plešejo v ritmu naravne harmonije. Moje zlate lilije rastejo ob tihem jezeru pod polno luno, vsaka izmed njih uteleša en vidik tvojega notranjega sveta. Jeza, žalost, sreča, nežnost – vse so tukaj, a nobena ne prevladuje. Vse so del tvoje celote.

V moji pokrajini se učiš, da so čustva kot svetlobne kaplje, ki se zlivajo v tvoj dušni tok. Ko me sprejmeš v svoje življenje, ti pomagam ustvariti prostor, kjer so občutki sprejeti brez obsodb in kjer nobena nevihta ne preplavi tvoje notranje ravni. Tukaj je tudi bolečina le še nežna reka, ki teče mimo in te sčasoma očisti.

Moje lilije te učijo globoke stabilnosti – ne kot trdosti, ampak kot notranje sidranje. Luna nad menoj neprestano spreminja svojo obliko, a vedno ostaja celota. Tudi ti si lahko spremenljiv(-a), ne da bi izgubil(-a) stik s sabo. Tudi ti si lahko občutljiv(-a), ne da bi te to razdrlo.

Svetloba, ki se odbija od mojih cvetov, ti podarja mirno srce, ki ne išče dram, temveč resnico. Tukaj ni potrebe po pretvarjanju, saj si varen(-a) v lastni pristnosti. Vsaka tvoja misel, vsako tvoje čutenje, ima v moji dolini svoj prostor – in skozi to sprejemanje postaneš cel(-a).

Izberi mene, kadar tvoje čustvo išče glas, kadar tvoje srce potrebuje objem, ki ne zahteva razlage. Kajti jaz sem tvoja čustvena sidrišča – in ko mi zaupaš, se tvoje razburkano morje spremeni v svetlečo gladino dušnega miru.