Jaz sem Izabella, volkulja, ki hodi po tihi stezi zvezd in vetra. Prihajam k tebi, da ti podarim srečo v korakih, ki jih boš delal(-a) skozi življenje. Vsak tvoj korak bom spremljala, kot luna spremlja noč, in ti prinašala občutek svobode, ki te objema kot nežen vetrič ob zori. Moja prisotnost bo tvoj ščit, moj dih bo tvoja pesem, ki te vodi naprej, svobodnega(-o) in varovanega(-o) v vsakem trenutku.
Vsak korak, ki ga boš naredil(-a), bo nosil v sebi iskrico radosti, saj te bom spomnila, kako lahkotno je živeti, ko zaupaš poti, ki je pred teboj. Tvoje srce bo pulziralo z utripom svobode, tvoje misli pa bodo svobodne kot let ptic na neskončnem nebu. Jaz ti bom pokazala, kako najdeš srečo v vsakem trenutku, v vsakem premiku, kot volk najde svoj dom v širnem gozdu, ne glede na to, kje se nahaja.
Z menoj ob sebi boš vedno vedel(-a), da je svet pred teboj poln čarobnih priložnosti. Jaz te bom vodila skozi dež in skozi sonce, skozi šepet listja in glasove vetra, da boš začutil(-a), kako te življenje podpira in varuje, kot varujem jaz. Tvoje korake bo napolnjevala lahkotnost, tvoj duh pa bo vedno svoboden(-a), a varovan(-a), kot volk v svoji divjini – svoboden(-a) v telesu in duhu, varovan(-a) v svojem bitju.
Sledi mojim stopinjam, in pokazala ti bom, kako sreča ne prihaja od nekod drugod, temveč jo nosiš v sebi. Skupaj bova plesala skozi življenje, vsak korak bo pesem svobode, vsaka pot bo varna. Moj duh bo tvoja senca, moj glas tvoja melodija sreče, vedno ob tebi, vedno z mislijo na tvojo varnost in svobodo.
